Tale recept pa enostavno moram deliti z vami, o njem namreč govorim že kakšne dva tedna naokoli, ker sem tako navdušena nad njim:) Tisti, ki ga je pogruntal bi moral prejeti Nobelovo nagrado:) Priznam, da se tudi v meni porodijo želje po pizzi, vendar se izogibam glutenskim živilom, tako da pizze niso bile na mojem jedilniku, vse do nedavnega….Pred časom sem namreč na spletu našla recept za testo za pizzo iz kvinoje. Kdor me pozna, ve, da obožujem kvinojo, na sto in en način, presno – kaljeno, kuhano, v solatah, kot rižoto, za pripravo sušijev, ampak kvinojina PIZZA??? Res nikoli nisem pomislila na kvinojino pizzo. Ko sem našla recept, sem razmišljala da je to preveč dobro da bi bilo lahko res, obenem pa sem že namočila kvinojo da vidim kaj se bo zgodilo… Rečem lahko samo, da je recept tako enostaven a vendar tako genijalen, saj ne vsebuje glutena in je zato zelo lahko prebavljiv, hkrati pa daje občutek sitosti zelo dolgo časa in je najboljši ponaredek pizze, če lahko temu sploh tako rečem, kar sem jih kdaj okusila:) Tisti, ki ne smejo jesti glutena bodo razumeli, kaj imam v mislih!:)
Kvinojo se uporablja kot nadomestek številnih žitaric in kljub temu, da jo uvrščamo med žitarice, ni žitaricica, ampak drobno seme iz rastline imenovane Goosefoot ( sorodnica špinače in blitve). Majhna zrnca med kuhanjem nabreknejo in imajo rahlo hrustljavo teksturo, uporabljamo pa jo lahko v različnih receptih tako kot ostale žitarice. Kvinoja vsebuje ogromno beljakovin, ki veljajo za popolne beljakovine, saj vsebujejo vseh osem esencialnih aminokislin, potrebnih za izgradnjo tkiv, mišičevja, ipd.., Vsebuje tudi kalcij, železo, vitamin E,.. Je lahko prebavljiva, ne obleži v želodcu in te ne naredi utrujenega po užitju. Mah, kaj čem opevati, gremo na recept:)
Recept za testo ( ta recept je za pečeno, vegansko pizzo):, ki sem ga predelala po svoje ( kvinoja ima specifičen vonj in sem dodala zraven nutritional yeast, za še večjo prehransko vrednost in tudi za bolj avtentični okus)
- – 1 skodelica kvinoje ( predhodno namočena v vodi za 12 ur), moja skodelica ima volumen 2,4 dcl
- – 1/4 skodelice olivnega olja
- – 2 jušni žlici nutritional yeast ( prehranski, deaktiviran kvas v kosmičih)
- – 1 jušna žlica mediteranskih začimb
- – himalajska sol po okusu ( ne preveč, ker je nutritional yeast že slan)
- – 1/2 skodelice vode
- – ščepec česna v prahu
Priprava: vse sestavine zmešate v blenderju, do gladke konsistence, nato si pripravite teflonski pekač za pizzo ( jaz imam premer 30 cm), ga dobro premažete z olivnim oljem in vlijete testo za pizzo. V steklenem pekaču se vam lahko testo sprime. Pečico morate predhodno segreti na 230 stopinj. Položite pekač s testom v pečico in pustite 10 minut, nato vzamete pekač in previdno obrnite testo ter še enkrat pečete 10 minut, vmes si pripravite paradižnikovo omako, zelenjavo.
Jaz sem pripravila odlično paradižnikovo omako iz svežih pelatov, ki se mi zdi ključna, za doseganje avtentičnega okusa prave pizze- tako da sem na olivnem olju na hitro popražila na drobno nasekljan sveži česen in na koščke narezane sveže pelate, zraven sem dodala svežo baziliko. Ko so se pelati zmehčali sem vse skupaj preložila v grobo sito in dobro premečkala, da sem čez sito dobila nekoliko gosto paradižnikovo omako, brez paradižnikove lupinice. Potem sem omako vlila nazaj v ponvo in dodala himalajsko sol, sveže mleti poper, ter malo limonce. To omako sem premazala po že pripravljenem testu iz kvinoje, ter na vrh dodala sveže paradižnike, špinačo, olive in artičoke.. In položila nazaj v pekač za 10 minut, da testo zunaj postane hrustljavo.
Sedma nebesa, ne hecam se:) Pizza je znotraj mehka kot recimo biskvit, zunaj pa hrusta:)
No pa dober tek, upam, da vam bo v užitek tako kot je meni, kadar želim pojesti nekaj po čimer hrepeni moj spomin in da bo dobro tudi za telo:)
